gen [grško], dedni dejavnik, del kromosoma, ki nosi dedno informacijo. 1909 ga je tako poimenival danski botanik W. L. Johannsen (1857–1927). Geni so v kromosomu nanizani eden za drugim (genetska informacija, DNK). Sestavljeni so iz eksonov in intronov ter razl. regulacijskih odsekov (regulacijski gen, promotor, terminator), razen pri bakterijah. Gen je enota rekombinacije, med seboj se lahko kombinirajo na razl. načine; spontano ali pod zunanjimi vplivi se lahko spreminja (mutira), določa pojav kakšne lastnosti (npr. rjave oči) oz. beljakovine, zato je gen tudi funkcionalna enota. Kadar gen obstaja v več razl., mutiranih oblikah, imenujemo te oblike aleli oz. multipli aleli. Genotip so vsi geni posameznega organizma. Neodvisno kombiniranje razl. genov je omejeno, kadar geni ležijo na istem kromosomu. Med parom genov na homolognih kromosomih obstaja možnost izmenjave pri prekrižanju. Na podlagi pogostosti izmenjav oz. verjetnosti rekombinacije in citoloških opazovanj lahko določimo zaporedje genov in njihovo medsebojno oddaljenost na kromosomu, ki jih ponazorimo z gensko karto (Th. H. Morgan). Genetski material je zgrajen iz molekul nukleinskih kislin (DNK, pri nekaterih virusih tudi RNK). V celičnem jedru so nukleinske kisline tesno povezane z beljakovinami (histoni). Aktivnost genov je odvisna od potreb celice (ekspresija). Posebni geni (regulacijski gen) usmerjajo in uravnavajo biosintetsko aktivnost genov (strukturni gen). Primarna vloga gena je sinteza beljakovin. Uravnavanja aktivnosti genov med razvojem živali in rastlin, še posebej med izoblikovanjem posameznih tkiv in organov, danes še ne poznamo in ne razumemo v celoti. Raziskovalci pa so že odkrili nekatere gene, ki določajo način razvoja telesnih oblik (npr. členjenost, izoblikovanje sprednjega in zadnjega dela telesa). Posamezen gen lahko vpliva na več razl. lastnosti (polifenija), lahko pa tudi več različnih genov vpliva na izoblikovanje ene lastnosti (poligenija). Z metodami molekularne genetike lahko analiziramo tudi podrobno zgradbo genetskega materiala (sekvenčna analiza). Metode genske tehnologije omogočajo prenos genov med razl. osebki, ki lahko pripadajo celo razl. vrstam.
Dostopnost