eksistencializem [latinsko], filozofska smer filozofije eksistence, ki so jo v Franciji razvijali J.-P. Sartre in drugi filozofi. Obravnava predvsem antropološka in etična vprašanja: v kulturi in okolju ne vidi nobene za človeka obvezujoče vrednote in cilja; človek smisel svoje eksistence umešča v lastno subjektivnost. Eksistencializem je svojo teorijo delno poskušal prenesti v politično prakso (upor proti nacizmu, pozneje proti meščanski restavraciji v Franciji). V 60. letih je eksistencializem postal moderen v književnosti, filmu in umetnosti, kar je vplivalo tudi na življenjski slog in modo njegovih privržencev.

Sorodna gesla: absurden | Anouilh, Jean | Beauvoir, Simone de | filozofija | filozofija eksistence | francoska filozofija | francoska književnost | gestaltna terapija | Gréco, Juliette | Heidegger, Martin | Marcel, Gabriel | Sartre, Jean-Paul | Tomaž Akvinski | Vian, Boris


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek