pljučnica (pnevmonija), akutno, vročinsko vnetje različno velikih predelov pljuč zaradi okužbe. Glede na povzročitelja ločimo: 1. bakterijske pljučnice: a) streptokoki (Streptococcus) povzročajo lobarno pljučnico (prizadetost velikih delov pljuč, lahko celih režnjev). Klinična slika: inkubacijska doba dva do tri dni, sledi mrzlica, hitro zvišanje telesne temperature, plitvo dihanje, kašelj, krvav izmeček; po zdravljenju z antibiotiki se v 12–36 urah zniža telesna temperatura. Pljuča se »sčistijo« šele v nekaj tednih. Nevarnosti: nastanek pljučnega abscesa, motnje pri delovanju srca in krvnega obtoka; b) stafilokoki (Staphylococcus), Escherichia coli, Haemophilus influenzae povzročajo bronhopnevmonijo (lobularna pljučnica – manjša vnetna območja), nastane tudi po vdihavanju izbljuvka (aspiracijska pljučnica). Znaki so vročina in kašelj; c) legionarska bolezen; 2. nebakterijske (atipične) pljučnice: a) virusno pljučnico povzročajo virus Varicella zoster, virus gripe, adenovirusi; b) klamidije (Chlamydia psittaci) povzročajo psitakozo; c) rikecije (Coxiella burnetti) povzročajo vročico Q; č) pljučnico povzročajo tudi mikoplazme (Mycoplasma pneumoniae). Znaki nebakterijskih pljučnic: kašelj z malo ali nič izmečka, vročina ni visoka. Zdravljenje: antibiotiki, počitek, splošni ukrepi za izboljšanje zdravja.
Dostopnost