Termania - Veliki splošni leksikon

Katar (uradno ime Dawlat Qatar, Država Katar), majhna država v jz. Aziji, na V Arabije, obsega polotok Katar v Perzijskem zalivu in nekaj pred njim ležečih otokov.

časovni pas	srednjeevropski čas + 2 uri
površina	11.437 km2, S–J 170 km, V–Z 80 km
prebivalstvo	589.000, 54 preb./km2, letna rast 4,5 %, življenjska doba 70 let
glavno mesto	Doha, 264.000 preb., sredi vzhodne obale polotoka Katar
upravna razdelitev	9 okrožij
članstvo v organizacijah	OZN (od 1971), Arabska liga, GCC, OPEC, OAPEC, OIC
uradni jezik	arabski; angleški kot sporazumevalni jezik
denarna enota	rijal (oznaka QAR)

Naravne razmere
Polotok Katar obrobljajo koralni grebeni v Perzijskem zalivu. Večina polotoka je nizka, rahlo valovita apnenčasta ravnina, ki potone v morje. Samo na delu z. obale se dviga zemljišče v gričevje Dukhān do 100 m nad morjem; globoko ležeče slane kotanje (sebkhas) in slana močvirja razmejujejo na J polotok proti Arabskemu polotoku in dokazujejo, da se je nekdanji otok Katar povezal s kopnim Saudove Arabije s tektonskim dviganjem območja. Za podnebje so značilne visoke temperature čez vse leto (poleti do 45 °C) in velika vlažnost zraka. Z letno količino padavin, manjšo od 100 mm, je Katar eno najbolj suhih območij na svetu. Temu ustrezno je borno rastje (obsežne gruščnate puščave, na J tudi peščene sipine); drevje raste samo v oazah.

Prebivalstvo
Več kot 90 % prebivalcev je zgoščenega na območju glavnega mesta Doha na v. obali in v okoliških okrožjih Rajan in Umm Salal Wakra. Katarci so pretežno arabskega rodu; priseljeni delavci so predvsem iz j. Azije (Indija, Pakistan), Irana in drugih arabskih dežel. Sunitski islam je državna religija; priznava ga 90 % prebivalcev. Od 1973 je v Dohi univerza; delež nepismenih je zdaj ok. 24 %.

Državna ureditev
Katar je neodvisna absolutna monarhija (emirat); emir je hkrati vodja države in vodja vlade. Začasna ustava iz 1970 ne predvideva parlamentarnih predstavnikov; tudi strank ni. Parlament nadomešča 35-članski posvetovalni odbor, ki svetuje vladi pri pravnih vprašanjih; svet, ki deluje kot vlada, je voljen šele od 2003. Pravosodje temelji na islamskem pravu.

Gospodarstvo
Podobno kot skoraj v vseh državah ob Perzijskem zalivu temelji tudi gospodarstvo Katarja na pridobivanju in izvozu nafte (od 1949). Poljedelstvo je mogoče samo na območjih umetnega namakanja (ok. 1 % državne površine). Glavni kmetijski pridelki so zelenjava (paradižnik, buče idr.), žita, dateljni, agrumi in krmne rastline. Živinorejske farme lahko samo delno zadovoljijo domače potrebe. Ribolov je okrnjen zaradi številnih onesnaženih voda. Najpomembnejša nahajališča nafte so na polju Dukhān na Z polotoka in v podmorskih nahajališčih v. od Katarja, bogata nahajališča zemeljskega plina pa pred s. obalo. Industrija obsega poleg petrokemijskih obratov tudi mline za žitarice, tovarne cementa in gnojil, jeklarno in naprave za razsoljevanje morske vode. Najpomembnejši pristanišči sta Doha in Umm Said (naftni terminal); mednarodno letališče je v Dohi.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	5,3 mlr. USD, 9076 USD na prebivalca
delež po panogah (1996, ocena)	kmetijstvo 1 %, industrija 49 %, storitvene dejavnosti 50 %
uvoz (2001, ocena)	3,5 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	11 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena)	13,1 mlr. USD

Zgodovina
V 18. st. se je preselil del beduinskih plemen iz notranjosti Arabskega polotoka na območje današnjega emirata Katar. 1868 se je na britansko pobudo končala vladavina bahrajnske dinastije Al Khalifah, razglasili so neodvisni šejkat Katar; 1872–1913 je bil Katar pod Turčijo, 1916–71 pa britanski protektorat. 1.9.1971 so razglasili neodvisni emirat Katar in sklenili z Veliko Britanijo pogodbo o prijateljstvu. Med zalivsko vojno so 1982 sklenili dogovor o varnosti s kraljevino Saudovo Arabijo. 1992 se je zaostril tleč mejni spor med Bahrajnom in Saudovo Arabijo za obmejno stražo Khufus (1993 sklep o ustanovitvi ustrezne komisije). Junija 1992 obrambni sporazum z ZDA. Junija 1996 je S. H. I. K. Al Thani odstavil svojega očeta in začel izvajati reforme. Na volitvah 1999 so lahko prvič kandidirale tudi ženske.

Sorodna gesla: Al Thani, Sheikh Hamad Ibn Khalifah | Bahrajn | Doha | Dukhān | Perzijski zaliv | zalivska vojna | zalivske države

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek