osmij (latinsko osmium), simbol Os, dva- do osemvalentni kemijski element, vrstno število 76, atomska masa 190,2, zelo trda in krhka, zato drobljiva, redka kovina (platinske kovine); topna le v vročih, koncentriranih mineralnih kislinah, glede na gostoto (22,61 g/cm3) poleg iridija najtežji element; tališče 3000 °C, vrelišče 5000 °C. Oksidira v osmijev tetraoksid, OsO4, katerega karakteristični vonj je vplival na izbiro imena osmij [grško, ‘vonj, duh’]. V naravi ga največkrat najdemo skupaj v zlitinah z iridijem v platinskih rudah (osmiridij). Najdišča: mdr. Južna Afrika, Borneo, Japonska. Osmij uporabljajo v zlitinah z drugimi platinskimi kovinami za konice nalivnih peres, visoko obremenjene električne kontakte, kot katalizator.

Sorodna gesla: gostota | iridij | platinske kovine | plemenite kovine | razsvetljava


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek