digitalna reprografija, pojem, ki se nanaša na računalniško pripravo tiskovin, tj. na obdelavo digitaliziranega besedila in slik. Vse dokler izvirne informacije niso dokončno oblikovane in pripravljene za izpis na film ali neposredno za izdelavo tiskovne forme, ne potrebujejo nobenega fotomehaničnega postopka. Namesto tega uporabljajo v vseh ozirih zelo zmogljive računalnike in programsko opremo. Začetek digitalne reprografije je namizno založništvo s kratico DTP (Desk Top Publishing). Tako se imenuje zato, ker je osnovno orodje za izvajanje operacij razmeroma nezmogljiv osebni računalnik z razmeroma ceneno programsko opremo. Ta omogoča predvsem obdelavo besedil, preglednic in risanje grafikonov, slabo pa je podprta obdelava slik. Ker je obdelava slik spominsko in procesno zahteven postopek, mora biti oprema bistveno bolj zmogljiva, da ne bi bili nazadnje predolgi tudi procesni časi. Takšne sestave uvrščamo v namizno reprodukcijo s kratico DTR (Desk Top Repro). Ker so osnovna načela digitalne reprografije v vseh primerih enaka, pa računalniško opremo raje delimo po tehnološki zmogljivosti, in sicer v sestave za avtorsko, pisarniško, studijsko (reprostudio) in za industrijsko reprografijo. Pri tem ni pomembno, kako so posamezne enote fizično velike, ampak kako zmogljive so.
Dostopnost