selitev, 1. splošno:sprememba stalnega ali začasnega bivališča; migracija; tudi priseljevanje, izseljevanje. – V Sloveniji je selitveni saldo (razlika med številom priseljencev in številom odseljencev) 1955–59 dosegel povprečno zmanjšanje za 892 oseb na leto, od tedaj povečanje: 1975–79 celo 7672 oseb na leto (ob povprečno 12.757 priseljencih), 1980–84 še 5412 oseb na leto, 1985–89 samo 3601 in 1990–94 zgolj 250 oseb na leto; od tedaj priseljevanje spet nekoliko hitreje narašča kot odseljevanje.
Sorodna gesla: izseljevanje | migracija | priseljevanje2. biologija:menjava življenjskega prostora, npr. množične selitve krastač in rib (jegulje, lososi) k drstiščem; izselitev postrušnikov ali kobilic selk po množični razmnožitvi; spomladanske in jesenske selitve severnih jelenov, ptičev selilcev (selitev ptic) in nekaterih žuželk (npr. metulj monarh). – Tudi označitev za pasivno širjenje nekaterih rastlin po širšem območju, npr. vodna kuga, ki se je od sredine 19. st. iz botaničnih vrtov zelo razširila po evropskih vodah.