pojoča žaga, običajna mizarska žaga z dolgim listom, navadno brez zob; stiskajo jo med nogami ali s koleni in držijo z levo roko ter z lokom potezajo po topem robu; upogibanje lista spreminja višino tona; uporabljajo jo cirkuški artisti, pa tudi v orkestrih (npr. v Elegiji za mlade zaljubljence H. W. Henzeja). – Maks Strmčnik: Koncert za orgle, pojočo žago in orkester, krstna izvedba 13.1.1988.
Dostopnost