Atlantski ocean (Atlantik), drugi največji ocean, med Evropo, Afriko in Ameriko; od Beringovega preliva (na S) do Weddllovega morja (na J) dolg 21.300 km, najmanjša širina 2840 km, največja (Mehiški zaliv–Črno morje) 13.500 km; stranska in robna morja so Sredozemsko morje, Ameriško sredozemsko morje, Severno in Baltsko morje, Rokavski preliv, Irsko morje, Zaliv svetega Lovrenca. Nekateri k njemu prištevajo tudi Arktični ocean, ki je za druge samostojen ocean. Površina 106,6 mln. km2, torej več kot petina zemeljske površine, povprečna globina 3293 m; brez stranskih morij 84,1 mln. km2; največja globina 9219 m (v Portoriškem jarku; Južnosandwiški jarek z globeljo Meteor 8264 m, globel Romanche 7856 m). Podmorska gorska veriga (Srednjeatlantski hrbet) ga deli na Vzhodnoatlantsko in Zahodnoatlantsko kotanjo, ki sta s prečnimi hrbti in pragi še naprej razdeljeni na podmorske kotline. Vzhodnoatlantska kotanja obsega Zahodnoevropsko kotlino (največja globina 6325 m), Ibersko kotlino (5834 m), Azorski prag, Kanarsko kotlino (6501 m), Zelenortski prag in kotlino (7292 m), Sierraleonski prag in kotlino (6040 m), Gvinejsko kotlino (5695 m) in prag, Angolsko kotlino (6013 m), Kitov hrbet in Kapsko kotlino (5457 m); Zahodnoatlantska kotanja obsega Labradorsko kotlino (4459 m), Novofundlandsko kotlino (5883 m) in prag, Severnoameriško kotlino (6995 m), Gvajansko kotlino (6671 m) in prag, Brazilsko kotlino (6537 m), Riograndski prag in Argentinsko kotlino (6212 m). Južnoantilska kotlina (7756 m) in Atlantsko-indijskooceanska antarktična kotlina (6972 m) sta del Atlantskega oceana v Antarktičnem oceanu. Najpomembnejši topli površinski tokovi: ekvatorialni sistem morskih tokov, Gvinejski tok, Zalivski in Brazilski tok; hladni tokovi: Vzhodnogrenlandski, Labradorski in Kanarski tok v s. delu Atlantskega oceana ter Benguelski in Falklandski tok v j. delu Atlantskega oceana. Pomembne morske in zračne prometne poti. Veliko ribje bogastvo (ok. 30 % svetovnega ulova rib).
Dostopnost