južnoafriška književnost, književnost v afrikanškem in angleškem jeziku iz afriškega juga; 1. južnoafriško književnost v afrikanškem jeziku je utemeljil Jacob Daniel du Toit (psevdonim Totius, 1877–1953) s prevodom Biblije in z liriko; sledijo Nikolaas Petrus van Wyk Louw (1906–70) s pesmimi in eseji, Jochem van Bruggen (1881–1957) z romani in Christian Mauritz van de Heever (1902–57) z romani, kratkimi zgodbami in liriko; v zadnjih letih se je posebej uveljavil Adam Small (*1936). V afrikanškem in angleškem jeziku piše B. Breytenbach; 2. južnoafriška književnost v angleškem jeziku se začne z romanom prvencem O. Schreinerja; razmere v svoji domovini so predstavljali Pauline Smith (1900–58) in Percy Fitzpatrick (1862–1931), predvsem pa S. G. Millin, ki se je prva ukvarjala z rasnimi vprašanji, sledita ji Laurens van der Post (1906–96) in A. S. Paton; podobne teme najdemo v romanih N. Gordimer, J. M. Coetzeeja in D. Lessing; St. Cloete je slikal življenje Burov, W. Ch. F. Plomer pa usode izobčencev in neuspešnih posameznikov. Med liriki poleg Francisa Careyja Slaterja (1876–1958) posebej izstopa R. Campbell s samosvojimi pesmimi; med črnskimi avtorji je treba predvsem omeniti P. Abrahamsa.
Dostopnost