ovce (Ovis), rod iz poddružine koz; samci (ovni) večinoma s polžasto zavitimi rogovi. Divje ovce živijo v čredah na travnatem gorskem svetu. Vse evroazijske male ovce imamo zdaj za podvrsto samo ene vrste: orientalske divje ovce (Ovis orientalis). Ta je doma v jv. Aziji in se je razširila do sredozemskih otokov Korzika, Sardinija in Ciper. K podvrstam sodijo muflon, arkal in urial. Do 20. st. so bile orientalske divje ovce razširjene v najrazličnejših življenjskih prostorih, zdaj se je njihovo število v Aziji zelo zmanjšalo. V velikem delu Azije razširjena orjaška ovca ali argal (Ovis ammon) doseže težo do 180 kg in plečno višino 125 cm; ovni imajo masivne polžasto zavite rogove. Severna Amerika in v. Sibirija sta domovini treh bližnje sorodnih gorskih ovac: sibirske snežne ovce (Ovis nivicola), tenkoroge ali dallove ovce (Ovis dalli) v sz. Kanadi in na Aljaski ter debeloroge ovce (Ovis canadensis) v z. Kanadi in ZDA. Domača ovca izvira iz oblik orientalske divje ovce (Ovis orientalis), posebej iz muflona. V Evropi in s. Afriki je znana od mlajše kamene dobe; skromna je pri hrani, odporna proti suši, občutljiva za mokroto; številne pasme; brez rogov ali z rogovi najrazličnejših oblik. Ovca daje na dan pet do osem l mleka (5–6 % maščobe); uporablja se kot pijača, za izdelavo ovčjega masla in ovčjega sira. Volna je najgostejša po stegnih in v dimljah, po plečih in po bokih tanjša, po nogah je večinoma ni. Priljubljeno je krzno razl. tujih pasem. Razdelitev ovčjih pasem npr. po lastnostih kožuha: 1. dlakave ovce z grobo, gladko, kratko resasto dlako in tanjšo, nakodrano podlanko; takšna je večina afriških ovac; 2. mešanodlakave ovce, resasta dlaka in tanjša podlanka skoraj enako dolgi; npr. nordijska ovca, lokalna pasma z nemških resav, tolstorepa ovca in vitoroge ovce; 3. gladkodlakave ovce, bleščeča, kodrava, srednje dolga dlaka, nobenih jasnih razlik med resasto dlako in podlanko, npr. bergamaška ovca (klapouha ovca), nemška beloglava mesna ovca idr.; 4. čistodlakave ovce ali ovce merino, vlakna samo iz dolge nakodrane podlanke, npr. ovca merino, merino-mesna ovca, nemška oplemenitena kmečka ovca. Slovenski pasmi sta bovška in jezersko-solčavska ovca. – Brejost 145–155 dni; kotitev predvsem spomladi (večinoma dva mladiča). Kastrirani ovni se imenujejo koštruni.
Dostopnost