• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Kolumbija (uradno ime República de Colombia, Republika Kolumbija), država na SZ Južne Amerike. Pripadajo ji še otoka Isla de San Andrés in Isla de Providencia, nekaj koralnih grebenov v z. delu Karibskega morja ter tihooceanska otoka Isla de Malpelo in Isla Gorgona.

časovni pas srednjeevropski čas – 6 ur
površina 1,138.914 km2, S–J 1800 km, V–Z 1000 km
prebivalstvo 41,6 mln. (tri četrtine v andskih dolinah in kotlinah), 37 preb./km2, letna rast 2,2 %, življenjska doba 69 let
glavno mesto Bogotá, 6,8 mln. preb., 2650 m nad morjem, v visokogorski kotlini v Vzhodni Kordiljeri, v osrednjem delu države
upravna razdelitev 32 departmajev; glavno mesto Bogotá je posebno okrožje
članstvo v organizacijah OZN (od 1945), OAS, ALADI, SELA, Andski sporazum, Amazonski sporazum
uradni jezik španski; Indijanci govorijo deloma v svojih jezikih, zlasti kečvanskem in čibčevskem
denarna enota peso (oznaka COP)


Naravne razmere
Kolumbija je edina južnoameriška država ob Atlantskem (Karibsko morje) in Tihem oceanu. Obalne ravnine (Llanuras) so deloma močvirne. Največji del države obsegajo Andi, ki se v Kolumbiji razdelijo na tri velike gorske verige: Zahodno, Srednjo in Vzhodno Kordiljero; vmes ležita podolžni dolini ob Ríu Cauca in Ríu Magdalena. Predvsem v Vzhodni Kordiljeri so na območjih do 2800 m obsežne visoke planote. V Srednji Kordiljeri se dvigajo številni, deloma še delujoči ognjeniki, nekateri celo prek 5000 m. Najvišji vrh Kolumbije je Pico Cristóbal Colón (5800 m) v Sierri Nevadi de Santa Marta, osamljenem gorovju na skrajnem severu. Vzhodno in jugovzhodno od Andov so nižavja ob pritokih Orinoka in Amazonke, ki zavzemajo več kot polovico državnega ozemlja. Kolumbija je v tropskem pasu. Na podnebje odločilno vpliva nadmorska višina; nižavja so vroča in vlažna (tierra caliente, povprečna letna temperatura v Barranquilli je 28 °C), nad 600 m je zmerno toplo (tierra templada, Medellín 20 °C), nad 2000 m zmerno hladno (tierra fria, Bogotá 13 °C) in prek 2800 m visoko mrzlo ter megleno (tierra helada). Največ padavin je ob tihooceanski obali in na z. strani Andov (od 3000 mm na J do 10.000 mm na S). Tako kot podnebje je razl. tudi rastje. V Amazonskem nižavju ter v s. delih tihooceanske obale je tropski deževni gozd, ki višje prehaja v gorski gozd; v sušnejšem nižavju na SV prevladuje savana (Ilanos); v Andih nad 3200 m so suhe trave, blazinasto rastje in sukulenti (páramos); na obali rastejo mangrove.

Prebivalstvo
Večinsko prebivalstvo so mestici, četrtina je mulatov in črncev. Čistokrvnih Indijancev je le še ok. 2 %. Belci (ok. 20 %) so večinoma starošpanskega rodu (kreoli) in so vrhnja plast prebivalstva. Poleg klimatsko ugodnih Andov, kjer so milijonska mesta Bogotá, Medellín in Cali, je gosto poseljena tudi karibska obala. Zaradi močnega izseljevanja ljudi s podeželja živi že več kot tri četrtine prebivalcev v mestih, na obrobjih naglo rastejo barakarska naselja. Razen majhnih protestantskih in judovskih skupnosti in nekaj animistov so Kolumbijci katoličani. Obveznega osnovnega šolanja marsikje ne izvajajo, ker je premalo šol in učiteljev. Nepismenih je še 12 % prebivalcev. V državi je več kot 200 visokih šol, med njimi 120 univerz; najstarejša je 1573 ustanovljena nacionalna univerza v Bogoti.

Državna ureditev
Tudi po novi ustavi iz 1991 je Kolumbija predsedniška republika. Predsedniku republike, ki ga za štiri leta izvolijo na splošnih volitvah, so omejili pooblastila. Najvišje zakonodajno telo je narodna skupščina, dvodomni parlament, sestavljen iz poslanske zbornice s 165 poslanci in iz senata s 102 izvoljenima senatorjema. Na oblasti sta se do volitev 1991 menjavali liberalna in konservativna stranka; po volitvah sodeluje v vladi več strank (tudi po volitvah 1994). Vlada je že precej časa brez moči pred terorističnimi dejavnostmi razl. desničarskih skrajnežev, levičarskih gverilskih gibanj in kokainske mafije. Pravosodje je urejeno po španskem in francoskem zgledu; najvišji sodni organ je vrhovno sodišče v Bogoti s 24 sodniki.

Gospodarstvo
Kolumbijsko gospodarstvo še vedno temelji na kmetijstvu, v katerem je zaposlena več kot četrtina aktivnega prebivalstva. Obdelani sta samo dve petini površin. Za kmetijstvo je zelo ugodna razporeditev območij pridelovanja po višinskih pasovih, kar omogoča gojenje zelo razl. kultur. Najpomembnejši pridelek in izvozno blago je kava (z Brazilijo tekmuje za prvo mesto med svetovnimi izvoznicami kave), ki uspeva v zmerno toplem pasu, skupaj s kakavom, koruzo in bombažem. V vročih in vlažnih nižavjih pridelujejo banane, sladkorni trst, tobak in riž, na višjih območjih pšenico, ječmen, krompir in sadje. Za izvoz gojijo tudi rezano cvetje. Kljub agrarni reformi (od 1961) je lastništvo zemlje skrajno neenakomerno razporejeno. V živinoreji prevladuje govedoreja; predvideno je pospeševanje ribištva. Za številne majhne kmete je pridelovanje mamil (koka, marihuana) najpomembnejši vir dohodka. Ilegalna trgovina z mamili prinaša ogromen zaslužek, oskrbujejo predvsem tržišče v ZDA. Gozdarstvo je zaradi slabih prometnih povezav slabo razvito. Kolumbija ima veliko rudno bogastvo: poleg bogatih nahajališč zlata, dragih kamnov (posebej smaragdov), železove rude, premoga in nafte še baker, nikelj, boksit, žveplo in fosfati, ki jih šele začenjajo izkoriščati. Industrija je v zadnjih desetletjih močno napredovala in je večinoma zgoščena v velikih aglomeracijah okrog Calija, Medellína in Bogote ter v mestih ob karibski obali. Najpomembnejše panoge so živilska, tekstilna, papirna, kemijska in petrokemijska industrija, metalurgija, elektroindustrija, strojna in avtomobilska industrija. Zaradi geografske značilnosti države je letalski promet zelo pomemben; številna manjša in več mednarodnih letališč. Cestno omrežje gradijo postopno; tudi panameriška cesta še ni v celoti zgrajena. Železnica povezuje pristaniški mesti Buenaventura ob Tihem oceanu in Santa Marta ob Karibskem morju z notranjostjo. Pomembni pristanišči sta tudi Barranquilla in Cartagena. Turizem je razvit predvsem ob karibski obali. Od 1994 oblikuje Kolumbija skupaj z Venezuelo in Mehiko območje proste trgovine; v destih letih bi naj odpravili notranje carine. Prek Mehike, članice NAFTE, se bo Kolumbiji odprla tudi pot na severnoameriško tržišče.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 75,7 mlr. USD, 1820 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 19 %, industrija 26 %, storitvene dejavnosti 55 %
uvoz (2001, ocena) 12,7 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 12,3 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 39 mlr. USD


Zgodovina
Obale Kolumbije sta 1499 odkrila A. de Ojeda in A. Vespucci. G. J. Quesada je 1536–39 osvojil majhne države Indijancev Čibčev v notranjosti in 1538 ustanovil Bogoto. Od 1543 je bila Kolumbija kot Nova Granada del podkraljestva Peru. Pod vplivom vojne za neodvisnost ZDA od 1781 poskusi upora proti španski vladavini. 1810 so prvič razglasili neodvisnost; 1815/16 je Špancem uspelo ponovno uveljaviti svojo oblast, 1819 pa jo je dokončno uničil S. Bolívar. 1819–22 so se Nova Granada, Venezuela in Quito združili v republiko Velika Kolumbija, ta je po državljanski vojni 1830 razpadla na posamične države. Nova Granada je ime Kolumbija dobila šele 1863. 1886 so sprejeli centralistično ustavo in kljub nasprotovanju liberalcev razglasili katoliško vero za državno. Upor liberalcev je prerasel v državljansko vojno, v kateri so 1899–1901 zmagali konservativci. 1903 se je na pobudo ZDA, ki so kupile francosko Panamsko družbo, Panama odcepila od Kolumbije. Napetost so ZDA pomirile tako, da so 1921 plačale Kolumbiji 25 mln. dolarjev. 1930–46 je več liberalnih vlad izpeljalo šolske in socialne reforme ter odvzelo katoliški Cerkvi posebne pravice, ki so ji pripadale kot državni veri. 1948–57 državljanska vojna med liberalci in konservativci, v kateri je umrlo ok. 280.000 ljudi. Z ustavno reformo 1957 so si liberalci in konservativci, združeni v Narodni fronti, samovoljno razdelili oblast, tako da so se izmenjavali na položaju predsednika države in si delili mesta v vladi in v parlamentu. Posledica so v 60. in in v 70. letih nastale levičarsko usmerjene gverilske skupine. Od takrat poteka življenje v Kolumbiji v znamenju državljanske vojne med levičarskimi gverilci in armado ter nasilja desničarskih eksadronov smrti in kokainske mafije. 4.7.1991 so sprejeli novo ustavo. Na začetku 1991 so številne gverilske organizacije po pogajanjih z vlado C. Gavíria Trujilla odložile orožje in se preoblikovale v politične stranke. Na začetku 1992 je vlada zaradi socialnih razmer razglasila izredno stanje; ukrepi predsednika za izboljšanje socialnega položaja so se omejili le na splošne službe in oborožene sile. Sredi 1992 so se spet razplameneli spopadi z gverilo, kokainska mafija pa je izvedla številne atentate; 8.11.1992 je bilo v državi razglašeno izredno stanje. 11.2.1993 so predsedniki Kolumbije, Mehike in Venezuele sprejeli sklep o ustanovitvi območja proste trgovine (od 1.1.1994). Junija 1994 je bil za predsednika države izvoljen kandidat Liberalne stranke E. Samper Pizano. Zaradi očitkov, da je predsednik svojo volilno kampanjo financiral z denarjem, pridobljenim v trgovinah z drogami, je bila uvedena posebna preiskava. Komisija je zaradi pomanjkanja dokazov očitke zavrnila; tako so odločili tudi poslanci parlamenta. Samper je napovedal ostrejše ukrepe proti trgovini z drogami. Od začetka 1995 je bilo v Kolumbiji umorjenih več kot 20.000 oseb, pogosto iz političnih motivov. Za umore so večinoma odgovorne številne gverilske organizacije v državi, mdr. Ejército de liberación nacional (ELN); ta je kriva tudi za številne ugrabitve in napade na naftne družbe. 1998 je predsednik postal Andres Pastrana Aranga in z levičarsko skupino FARC sklenil dogovor o umiku vojske z obsežnega območja južno od Bogote. S tem se niso strinjali v ZDA in 2000 so sprožili program vojaške pomoči (uničenje levičarskih skupin in trgovcev z mamili). Čeprav programu opozicija nasprotuje, ga izvaja tudi 2002 izvoljeni predsednik Alvaro Uribe Vélez.

Sorodna gesla: Bogotá | Bolívar, Simón | Čibči | Gavíria Trujillo, César | Magdalena | Nova Granada | panameriška cesta | Samper Pizano, Ernesto | San Andrés | stara Kolumbija | Venezuela | Vespucci, Amerigo


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek