• Išči po:
Palau (Belau, uradno ime Belu'u era Belau [palavsko], Republic of Palau [angleško], Republika Palau), država v zahodnem delu Karolinskega otočja, del Mikronezije v z. Tihem oceanu.

časovni pas vzhodnoavstralski čas (srednjeevropski čas + 9 ur)
površina 459 km2, S–J 1300 km, V–Z 1600 km
prebivalstvo 19.000, 34 preb./ km2, letna rast 1,9 %, življenjska doba 71 let
glavno mesto Koror, 11.600 preb., na otoku Koror
upravna razdelitev 16 držav
članstvo v organizacijah OZN (od 1994)
uradni jezik palavski in angleški
denarna enota ameriški dolar (oznaka USD)


Naravne razmere
Državo sestavlja 241 otokov vulkanskega ali koralnega nastanka. Otoka Arakabesan in Malakal sta iz vulkanskih kamnin, največji otok (400 km2) Babelthuap in najvišji otok (627 m) Koror sta vulkanskega in koralnega nastanka. Drugi otoki, npr. Urukthapel, Peleliu, Angaur, so iz koralnega apnenca; gre za koralne grebene, nakopičene na vulkanskih stožcih. Zaradi lege v neposredni bližini ekvatorja je podnebje vlažno morsko ekvatorialno, prevladujejo sv. pasati. Pogosti so tropski vrtinčasti viharji. Povprečna letna temperatura je ok. 27 °C, povprečna letna količina padavin na Kororju 3800 mm, na nižjih otokih je padavin manj. Razmeroma malo jih je od februarja do maja, od junija do oktobra je deževna doba. Obale so porasle z mangrovami, v notranjosti otokov je rastje savansko, uspevajo kokosove palme, hribovje pokriva vlažni tropski gozd. Na obalnih plitvinah živijo dugongi, vrsta redkih morskih krav.

Prebivalstvo
Prvotni prebivalci so večinoma Mikronezijci, pozneje so se priselili Japonci, na otokih živi še ok. 5000 zdomcev s Filipinov. Prebivalstvo govori večinoma palavski jezik, obliko mikronezijskega jezika, sorodnega indonezijskemu. Večina prebivalcev živi na Kororju (60 %) in največjem otoku Babelthuap (30 %). Od 241 otokov jih je samo 11 poseljenih. Na vseh poseljenih otokih so osnovne šole, na Kororju tudi več srednjih šol. Zaradi dobre ureditve šolstva je nepismenih samo 8 %. Večina prebivalcev je kristjanov: 41 % katoličanov, 25 % protestantov. Ok. 30 % prebivalcev je ohranilo tradicionalno vero. Značilen je matriarhat, družina ima velik pomen.

Državna ureditev
Palau je od 1.10.1994 suverena zvezna država, s pogodbo o prostovoljni pridružitvi je povezan z ZDA. Po ustavi iz 1981 je predsedniška republika s parlamentarnim nadzorom. 1993 je bila na referendumu izglasovana dopolnitev ustave, ki je ZDA omogočila, da imajo v pristanišču Koror vojaško oporišče za ladje z jedrskim pogonom. Parlament je dvodomen, v poslanski zbornici je 16 poslancev, senat ima 14 članov. Vsi člani parlamenta so izvoljeni za štiri leta. Predsednik države je izvoljen za štiri leta na neposrednih volitvah. Posvetovalni organ je 16-članski svet poglavarjev, ki rešuje tudi vprašanja, povezana s tradicionalnimi zakoni.

Gospodarstvo
Najpomembnejši dejavnosti sta samooskrbno poljedelstvo in ribolov. Proizvodne dejavnosti se šele razvijajo. Nahajališča fosfatov na otoku Angaur, ki so jih izkoriščali od 1953, so izčrpana. Država ima velik primanjkljaj v trgovinski menjavi: vrednost izvoza rib, školjk, kokosovih orehov in kopre je manjša od vrednosti uvoženih živil in industrijskih izdelkov. Trgovska partnerja sta predvsem ZDA in Japonska. Država je gospodarsko zelo odvisna od ZDA, te ji zagotavljajo tudi večino proračunskih sredstev. Turizem je slabo razvit, čeprav naravne možnosti zanj so. Med otoki poteka redni letalski in ladijski promet. Otoka Koror in Babelthuap sta povezana z mostom. Mednarodno letališče je na Babelthuapu, najpomembnejše pristanišče na Kororju. Konec 90. let 20. st. razvoj turizma.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 130 mln. USD, 6820 USD na prebivalca
uvoz (1999) 126 mln. USD
izvoz (1999) 11 mln. USD
zadolženost v tujini (2000) 0 USD


Zgodovina
1543 je otoško skupino odkril pomorščak Ruy López de Villalobos in jo zasedel za Španijo. 1899 je otoke hkrati s Karolinskim in Marianskim otočjem odkupila Nemčija. Po japonski vojaški zasedbi 1914 so bili 1919–45 japonsko mandatno ozemlje. Od 1947 je bil Palau (skupaj s Karolinskim otočjem) pod ameriškim skrbništvom, 1981 razglašena republika z notranjo avtonomijo; z referendumom novembra 1993 potrjena prostovoljna pridružitev ZDA, 1.10.1994 razglašena suverenost republike Palau, v zunanji politiki in obrambi ohranjena povezanost z ZDA. Od novembra 2000 je predsednik države Tommy Remengesau.

Sorodna gesla: Angaur | Babelthuap | Karolinsko otočje | Mikronezija | Oceanija | Tihooceanski otoki


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek