Gorenjska, staro pokrajinsko ime za sz. Slovenijo, v zgornjem delu porečja Save, med razvodnico s Sočo na Z, razvodnico z Dravo na S, razvodnico s Savinjo na V in Ljubljano na J; prevladujejo gorovja in hribovja ter vmesne doline in kotline; središče Kranj.
Zgodovina: v prazgodovinski dobi je bila Gorenjska redko poseljeno, predvsem prehodno območje pod vplivom drugih kultur; ob koncu mlajše železne dobe vključena v keltsko kraljestvo Norik; večji del je bil že od časa cesarja Avgusta (15 pr. n. š.) del rimske province Panonije, v 2. st. del 10. regije Italije; pod oblastjo Zahodnih Gotov se je oblikovala upravna enota Carneola (Carnech Patria), sredi 6. st. so jo zasedli Langobardi. Ok. 600 naselitev Slovanov, 7.–11. st. se je na Gorenjskem oblikovala karantansko-ketlaška kultura; po madžarskih vpadih se je začela načrtna srednjeveška kolonizacija; upravno je bila Gorenjska vključena v Kranjsko krajino z deželnim grofom v Kranju in nato v avstrijsko deželo Kranjsko. 16.–18. st. se je razvila v središče rudarstva in fužinarstva; gorenjska (1870) in bohinjska železnica (1906) sta pospešili industrializacijo ter začetke izletniškega in letoviškega turizma. V prvi svetovni vojni je bila Gorenjska širše zaledje soške fronte. Ob nastanku Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 1918 je bila Gorenjska vključena v novo državo; 1941–45 kot Spodnja Koroška pod nemško upravo; zaradi pomembne vojne industrije, »rasne ustreznosti« prebivalstva in odporniških akcij je bil opuščen načrt o izselitvi 80.000–100.000 slovenskih prebivalcev; preloženi so bili tudi načrti o priključitvi tretjemu rajhu, vendar so 1942 prebivalci dobili nemško državljanstvo. Široko načrtovana vstaja se ni mogla razmahniti in partizansko gibanje je utrpelo velike izgube. Po drugi svetovni vojni so se na Gorenjskem razvijale nekatere nove industrijske panoge (npr. elektroindustrija Iskra, tovarna športne opreme Elan), železarstvo je v 80. letih zašlo v veliko krizo; za cestni promet je bilo pomembno odprtje ljubeljskega (1964) in karavanškega (1991) predora, za zračni pa letališča Brnik (1963). Razvoj turizma predvsem zaradi zimskih športov (skakalnice v Planici, smučišča v Kranjski gori, na Krvavcu, Voglu itd.).
Dostopnost