vojaška vlada, gremij, ki ga vodi vojaški poveljnik (general, vojaški guverner); ima vrhovno oblast na območju, zasedenem v vojni; pri tem upravni organi zasedene države večinoma ostanejo dejavni še naprej (pravna osnova v haaškem pravilniku o vojskovanju na kopnem 1907). V prvi in drugi svetovni vojni so območja, ki jih je zasedla Nemčija, upravljale vojaške vlade; zmagovite sile druge svetovne vojne so izvajale vrhovno oblast na zasedbenih območjih v Nemčiji od 1945 do začetka veljavnosti zasedbenega statuta 1949 prek zavezniškega nadzornega sveta in vojaške vlade; na Japonskem je bila ameriška vojaška vlada.

Sorodna gesla: haaški pravilnik o vojskovanju na kopnem | hunta | zasedbena območja | zasedbeni statut


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek