1. setev, vnašanje semen kmetijskih, vrtnih in gozdnih kulturnih rastlin v tla ali v setveni substrat. Oblike: a) setev mešanice (soržice, mešane krme), pridelovanje razl. rastlin na isti njivi hkrati, npr. mešanice strnin in stročnic za krmo in za zeleno gnojenje, pšenice – rži za krušno žito, deteljno-travnih mešanic; b) setev posameznih zrn, setvena tehnika, pri kateri se vsako posamezno semensko zrno vnese v tla na predpisano globino in v natančni razdalji, posebej pri pridelavi sladkorne pese; c) setev v vrste, strojna setev v nasprotju z ročno setvijo na široko; brez prejšnje globoke obdelave tal s sejalnico za neposredno setev: kombinirani agregati s frezo, brano, drobilcem grud, s traktorjem vlečeno sejalnico (delovna širina do 6 m); s tem je mogoča neposredna setev v strnišče; č) setev v vrsto s presledki, setev posameznih (večinoma debelejših) zrn v vnaprej določeni razdalji, upoštevajoč poznejšo velikost posamezne rastline. – Govorimo tudi o spomladanski setvi, jesenski setvi; setvi enoletnih in setvi večletnih posevkov.