muzej [grško, ‘sedež in svetišče Muz’], poslopje oz. prostori, namenjeni razstavam umetniških del (galerija) ali zgodovinskih, znanstvenih oz. tehničnih zbirk. Za prvi muzej štejejo Ptolemajevega v Aleksandriji v 3. st. pr. n. š. V Evropi so prvo stavbo, ki naj bi bila muzej, začeli graditi v Oxfordu (1679). Najpomembnejši današnji muzeji izvirajo iz cerkvenih in vladarskih oz. knežjih zbirk iz renesanse in baroka, iz znanstvenih zbirk, ki jih je spodbudilo akademijsko gibanje med razsvetljenstvom, in iz ustanov 19./20. st. V 19. st. je postala večina muzejev odprta za javnost. Največji svetovni muzeji so: Louvre v Parizu, Britanski muzej v Londonu, Vatikanski muzej v Rimu, Prado v Madridu, Eremitaž v Sankt Peterburgu, Državni muzej v Berlinu, Metropolitanski muzej v New Yorku; veliko slovenskega gradiva hranita Naravoslovni muzej in Tehniški muzej na Dunaju. V Sloveniji so začetki muzejske dejavnosti orožarne na gradovih (Ptuj) in lapidariji, za prvi muzej pa štejemo Bogenšperk z Valvasorjevimi zbirkami. Zoisova zbirka mineralov (1821) je bila osnova za Kranjski deželni muzej v Ljubljani; 1881–85 je bila zgrajena stavba Deželnega muzeja, 1920 se je preimenoval v Narodni muzej Slovenije. 1923 se je od njega ločil Slovenski etnografski muzej in 1944 Prirodoslovni muzej Slovenije. Muzeji so nastali: v Celju 1882, Kamniku in Ptuju 1893, Slovenski šolski muzej v Ljubljani 1898, v Mariboru 1896, 1903 in 1909, v Slovenj Gradcu ter Mestni muzej v Ljubljani 1935, Škofji Loki 1939, Krškem 1940. Po drugi svetovni vojni je nastala vrsta pokrajinskih in mestnih muzejev, muzejev s poudarkom na zgodovini NOB oz. novejši zgodovini ter muzejev za posamezne segmente kulture in tehnike; skupaj je tako v Sloveniji ok. 200 muzejev in muzejskih zbirk. Novi muzej soške fronte v Kobaridu je bil 1993 razglašen za evropski muzej leta, Mestni muzej Idrija pa je 1997 prejel nagrado Fondacije Luigija Michelettija iz Brescie za najboljši evropski tehniški muzej.
Dostopnost