oktava [latinsko octavus, ‘osmi’],
1. glasba: interval med osnovnim tonom in njegovo osmo diatonično stopnjo (diatonika), npr. c–c1 (čista oktava), tudi ime osme stopnje same. Razmerje med številom nihajev osnovnega tona in čiste oktave je 1 : 2. To čisto oktavo dojema sluh kot popolno sozvočje, skoraj kot en sam ton; zato poimenujemo oktavne tone z enakimi črkami. Poleg čiste oktave obstajata še zvečana in zmanjšana oktava, npr. c–cis1 oz. c–ces1.

Sorodna gesla: diatonika | interval | kvinta | lega | mutacija | uglasitev
2. književnost: stanca.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek