oktava [latinsko octavus, ‘osmi’], 1. glasba:interval med osnovnim tonom in njegovo osmo diatonično stopnjo (diatonika), npr. c–c1 (čista oktava), tudi ime osme stopnje same. Razmerje med številom nihajev osnovnega tona in čiste oktave je 1 : 2. To čisto oktavo dojema sluh kot popolno sozvočje, skoraj kot en sam ton; zato poimenujemo oktavne tone z enakimi črkami. Poleg čiste oktave obstajata še zvečana in zmanjšana oktava, npr. c–cis1 oz. c–ces1.