slovenski kmečki upor, velik kmečki upor, ki je 1515 zajel celotno slovensko ozemlje, razen Goriške in Krasa; središče je bilo na Kranjskem. Po vrsti lokalnih uporov zaradi povečanja kmečkih bremen (avstrijsko-beneška vojna, obramba pred turškimi vpadi) in samovolje fevdalcev so uporniki oblikovali »slovensko kmečko zvezo« in zahtevali »staro pravdo«; od začetka marca do začetka junija 1515 so zavzeli in požgali veliko gradov ter pobili več graščakov (grofa Turna, mehovskega gospoda idr.). Uporniki – ok. 80.000 – so se preveč zanašali na pomirjujoče cesarjeve obljube njihovim odposlancem; ker ni bilo skupnega vodstva in enotne vojaške strategije, so od konca junija do konca julija podlegli v več spopadih s stanovsko in cesarsko vojsko; na Štajerskem je bila 10.7. odločilna bitka pri Celju. Več tisoč ujetih upornikov so mučili in pobili, kmetom pa naložili dodatno tlako in plačevanje »uporniškega pfeniga«.
Dostopnost