hipurna kislina [grško], benzoilaminoocetna kislina, organska spojina, ki jo je 1829 izoliral J. von Liebig iz konjskega seča. Nastaja v ledvicah rastlinojedcev ob pomoči encima hipurikaza. Človek izloči na dan 1–2,5 g hipurne kisline.

Sorodna gesla: glicin | hipurikaza | Liebig, Justus von


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek