simpatikus [grško], del vegetativnega živčevja, ki k organom vodi zlasti stimulativne (ergotropne) dražljaje, neodvisne od naše volje; ti so pogosto odraz duševnih procesov (simpatija), po tem je sistem dobil tudi ime. Osrednji del simpatikusa je simpatični trunkus: ob obeh straneh hrbtenice potekajoči verigi živčnih ganglijev, ki sta segmentno povezani s hrbtenjačo, med seboj pa le v spodnjem delu verige. Nadaljnji splet simpatičnih ganglijev je sončni pletež.

Sorodna gesla: angiospazem | antagonizem | bradikardija | ergotropen | Euler, Ulf Swante von | ganglij | midriaza | parasimpatikus | peristaltika | simpatičen | sončni pletež | srce | živčevje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek