implantacija [latinsko],
1. medicina: nidacija, 1) vsaditev telesu tujih organov ali tkiv (npr. sklepnih protez ali srčnih zaklopk); implantat, vsadek. 2) vgnezdenje blastociste v maternično sluznico.

Sorodna gesla: reimplantacija | transplantacija | zanositev
2. tehnika: implantacija ionov, postopek dopiranja polprevodniških materialov s tujimi atomi; električno polje v vakuumu pospeši ione ustrezne snovi in jih izstreli v polprevodniški kristal. Implantacija ionov omogoča posebno natančno koncentracijo in lokaliziranje dopiranja.

Sorodna gesla: dopiranje | ion | nevtronsko obsevanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek