geter [angleško, ‘lovilnik’], snov, ki z adsorpcijo, topljenjem ali kemijskimi reakcijami veže ostanke plinov (npr. zraka, vodne pare) v vakuumu. Uporablja se npr. pri proizvodnji visokovakuumskih elektronk (televizijske katodne cevi, rentgenske elektronke). Naparjen je na notranje stene vakuumske elektronke. Deluje kot sorbcijska črpalka in veže oz. iz vakuuma odstrani snovi, ki so v njem ostale pri proizvodnji. Pri relejih z zaprtimi kontakti preprečuje nalaganje nečistoč na kontaktne površine in nastanek obloge, ki bi zmanjšala prevodnost kontakta. S tem se podaljša obstojnost in poveča zanesljivost relejev. – Kot geter se uporabljajo kovine (npr. alkalne kovine) in zlitine (npr. torij-alumunij-srebro).
Dostopnost