ksilofon [grško xylon, ‘les’, phona, ‘zvok’], tolkalo idiofon z diatonično in kromatično uglašenimi lesenimi ploščicami, ki ležijo na vrveh, spletenih iz slame, na klobučevinastih svitkih ali gumijastih trakovih; ploščice udarjajo z dvema tolkačema. Zdaj izdelujejo ksilofone z resonančnimi cevkami pod ploščicami, kar omogoča mehkejši in dlje trajajoči zven. Ksilofon, ki je v 15. st. prišel iz Azije v Evropo in doživel le malo sprememb, od 19. st. uporabljajo v orkestru, C. Orff ga je uvedel v osnovni glasbeni pouk.