trg, 1. geografija:nemško Marktflecken, francosko bourg, angleško borough, nekdaj tržno naselje z občasno tržno dejavnostjo (tedenski trg), kjer se je nekmečko prebivalstvo oskrbovalo s kmetijskimi pridelki, okoliško kmečko prebivalstvo pa z obrtnimi in drugimi izdelki.
Sorodna gesla: agora | naselje | piazza2. ekonomija:prostor, kjer se ob določenem času srečujejo kupci in prodajalci zaradi sklenitev pogodb (konkretni trg) oz. prodajno področje nekega blaga. Trgovanje je določeno s tradicijo in trgovskimi središči. V starem veku so bili povezani z velikimi narodnimi prazniki (kramarski sejem v Delosu, Olimpiji, Delfih); v zgodnjem srednjem veku so se trgi hitro širili, posebej na stičiščih pomembnih prometnih poti in v varnem zavetju gradov in samostanov, kjer so bili pravno zavarovani. Trg je predstavljal središče in prometno vozlišče srednjeveškega mesta. Posebno pomembni so postali letni trgi, kjer so se sklepale velike kupčije. Iz njih so se razvili sejmi. Zdajšnji trgi se omejuje na trgovino določenega blaga, npr. dnevni ali tedenski trgi za zelenjavo, sadje in lahko pokvarljivo blago, deloma v pokritih tržnicah, ali na trgovino specialnega blaga, npr. živinski, lončarski trgi. Veletrgi so mesta menjave blaga med veletrgovino in veleprodajalci. Trg posebne vrste je tudi borza. – V narodnogospodarskem pomenu soočenje med ponudbo in povpraševanjem. Trg je abstraktna institucija, kjer se na podlagi ponudbe in povpraševanja oblikujejo cene. Glede na predmet trgovanja ločimo blagovni in storitveni trg, denarni trg, trg dela in trg kapitala.
Dostopnost