odpadna voda (odplaka), onesnažena voda iz industrijskih obratov (vsebuje predvsem kemijske odpadke) in stanovanjskih objektov (vsebuje predvsem biološke odpadke). Odpadna voda vsebuje netopne snovi, ki v njej plavajo ali lebdijo v obliki delcev ali pen, ali topne snovi. Pri čiščenju industrijskih odpadnih vod lahko večino netopnih snovi odstranijo z mehanskimi postopki (npr. usedanjem oz. obarjanjem, filtriranjem, presejanjem). Nekatere topne snovi odstranijo s kemijskimi dodatki, ki jih obarjajo. Za čiščenje biološko onesnaženih voda uporabljajo več postopkov: razprševanje, uvajanje odpadne vode v ribnike in oksidacijske bazene ali jih čistijo v ukapljevalnikih ter bazenih z aktivnim muljem. Klice uničujejo z močno reaktivnimi kemijskimi dodatki, npr. s klorom in njegovimi spojinami. V zadnjem času si v industriji zelo prizadevajo zmanjšati količino odpadne vode. Vodo po izstopu iz delovnega procesa očistijo v čistilni napravi in ponovno uporabijo. Odvajanje odpadne vode urejajo posebni predpisi, ki določajo največje količine raztopljenih snovi v vodi, v nekaterih primerih pa tudi dovoljen čas in količino izpusta. Kanalizacijo za odvajanje odpadne vode so v večjih mestih izdelali že v starem veku. V mestu Nimrud (antičnem Kalahu) v Mezopotamiji so npr. zgradili glavni kanal in stranske kanale, ki so vodili pod hišami. Padec, s katerim so do glavnega kanala potekali stranski kanali, je bil razmeroma velik, tako da so odpadne vode čim prej zapustile bivalna območja.
Dostopnost