Hamann [háman], Johann Georg, nemški filozof in pisatelj, *27.8.1730 Kaliningrad, †21.6.1788 Münster; javnost ga je spoznala po spreobrnitvi, in sicer kot strastnega zagovornika iracionalistične filozofije čustva in verovanja (Sokratske znamenitosti, Sokratische Denkwürdigkeiten, 1759). Njegovi spisi so aforistični, nesistematični in težko razumljivi (Hamann se zato imenuje tudi Magus des Nordes, ‘mag severa’), vendar imajo veliko izrazno moč. Po Hamannu je resnica dostopna samo z vero in jo je zato treba doživeti. Prave intuicije ni iskal v pojmovnem, ampak v pesniškem jeziku (Filologovi križarski pohodi, Kreuzzüge des Philologen, 1762). Hamann je med drugimi prijateljeval z I. Kantom (njegov kriticizem je sicer zavračal), z J. G. von Herderjem in F. H. Jacobijem. Prispeval je tudi k prevladovanju razsvetljenstva v Nemčiji in k razvoju iracionalističnega gibanja v viharništvu.
Dostopnost