langue d'oc [francosko, láng dók], osrednje narečje okcitanskega jezika, ki so ga že v srednjem veku govorili j. od Loare; v nasprotju s severnofrancoskim langue d'oïl (po pritrdilnici ‘oïl’). Pogosto tudi sopomenka za okcitanski jezik.

Sorodna gesla: Languedoc | okcitanski jezik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek