• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Srednjeafriška republika (uradno ime République centrafricaine [francosko], Ködrö tî Bê-Afrîka [sangojsko]), celinska država v s. delu ekvatorialne Afrike; meji na Kamerun, Čad, Sudan, Kongo Kinšaso in Kongo Brazzaville.

časovni pas srednjeevropski čas
površina 622.984 km2, S–J 800 km, V–Z 1400 km
prebivalstvo 3,6 mln., 6 preb./km2, letna rast 2,4 %, življenjska doba 49 let
glavno mesto Bangui, 687.000 preb., 352 m nad morjem, na desni obali Ubangija; tam oblikuje južno državno mejo (s Kongom Kinšaso)
upravna razdelitev 16 prefektur in območje glavnega mesta (poseben status)
članstvo v organizacijah OZN (od 1960), AU, UDEAC, AKP
uradni jezik francoski, sangojski (t. i. nacionalni jezik)
denarna enota frank CFA/BEAC (oznaka XAF)


Naravne razmere
Država ima številne planote (povprečna višina 600 m nad morjem); leži na območju višavja Asande ali severnoekvatorialnega višavja, ki Čadsko kotlino na S ločuje od Kongovske kotline na J. Območje države je prepredeno z ravniki in višavji, na S pa se dvigajo do 1400 m visoki osamelci: na SV Bongovsko in Yadéjsko hribovje kot obronki Adamavskega višavja na meji s Kamerunom (SZ). V višavju med obema kotlinama izvira veliko rek: proti S se vode stekajo v reko Šari, ta se izliva v Čadsko jezero, proti J pa v reko Ubangi, ki s pritoki teče v reko Kongo; številne brzice in slapovi otežujejo plovbo. Večji del države ima ekvatorialno podnebje. Na S količina padavin ne preseže 900 mm na leto (padavine maj–september). Temperatura (povprečna mesečna temperatura 22–30 °C) se v sušnem obdobju dvigne na več kot 40 °C. Na J so padavine v vsem letu enakomerno razdeljene (na leto 1500–1800 mm padavin), povprečna mesečna temperatura je tam 24–28 °C. Zaradi visoke zračne vlage je soparno. Glede na podnebne razmere prevladuje na S suha savana z redkimi drevesi (opičji kruhovec in pahljačastolista palma), krajevno (sahel) tudi savana s trnastim grmičevjem; proti J se začne vlažna savana z galerijskimi gozdovi ob rekah; na skrajnem J uspeva tropski deževni gozd. V državi je več narodnih parkov in območij za zaščito živali in njihovega življenjskega okolja.

Prebivalstvo
Večinoma sudanska ljudstva (Bandi, Badži, Mandži, Azandi), na J prevladujejo Bantujci iz skupine Ngalov. Na S in SV živijo Sari in Rungi, v pragozdovih pigmejci. Evropejci (večinoma Francozi, nekaj tisoč) živijo predvsem v mestih. Območja tropskega deževnega gozda in suhe savane so skoraj nenaseljena. Večina prebivalcev živi ob pomembnih vodnih poteh. Več kot polovica prebivalcev goji naravna verstva, dobra tretjina je kristjanov (katoličani), drugi (8 %) so muslimani. Kljub obveznemu osnovnemu šolanju (6.–14. leto) je nepismenih več kot 60 %. 1970 je bila v glavnem mestu Banguiju ustanovljena univerza.

Državna ureditev
1981 je bil izveden državni udar, oblast je prevzel »vojaški komite za nacionalno obnovo«; 1986 je bila na referendumu sprejeta nova ustava. Po ustavi iz 1995 vodi državo predsednik, izvoljen za šest let. Zakonodajni organ je kongres; sestavljata ga narodna skupščina s 85 poslanci (njihov mandat traja pet let) ter gospodarski in regionalni svet kot posvetovalni organ. Proces demokratizacije je v razvoju. Pravosodje je urejeno po francoskem zgledu.

Gospodarstvo
Zaradi osrednje lege in neučinkovitega gospodarstva (v obdobju nasilne vladavine 1966–79) je ena najrevnejših afriških držav. Najpomembnejša izvozna gospodarska veja je še vedno slabo razvito kmetijstvo; zaposluje štiri petine prebivalcev. Najpomembnejši pridelek je bombaž, za izvoz pa pridelujejo proso, koruzo, riž, maniok, batate, sezam, arašide, banane in kakav. Niti s poljedelstvom niti z živinorejo in ribolovom ni mogoče zadovoljiti domačih potreb. Na območju tropskega gozda pridobivajo kavčuk in zelo kakovosten les (predvsem sapeli). Pomembno je rudarstvo. Diamante od 1960 obdelujejo večinoma ročno; štiri petine diamantov je namenjenih za nakit; predstavljajo 30 % izvoza. Pridobivajo tudi manjše količine zlata. Tam so še nahajališča železove, bakrove, kositrove in kromove rude ter nafte in gline. Industrija je slabo razvita (večinoma majhni obrati), prevladujeta predvsem živilska in lesnopredelovalna industrija. Pomembni sta še tekstilna in usnjarska industrija, v manjšem obsegu sledita kemijska industrija in industrija montažnih objektov. Za turizem je privlačen le lov. Prometno omrežje je slabo razvito. Vse leto je prevozen le del cestnega omrežja, železnice ni; pomembna sta rečni promet na reki Ubangi in zračni promet. Zunanja trgovina poteka prek pristanišč ob Atlantiku, Pointe-Noira (Kongo Brazzaville) in Duale (Kamerun). Mednarodno letališče je v bližini glavnega mesta Banguija.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 888 mln. USD, 250 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 55 %, industrija 20 %, storitvene dejavnosti 25 %
uvoz (2000) 154 mln. USD
izvoz (2000) 166 mln. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 881,4 mln. USD


Zgodovina
Območje današnje države je bilo do konca 19. st. pod oblastjo domačih vladarjev ter arabskih in sudanskih trgovskih velikašev; ok. 1880 so ga zasedli Francozi; 1910 je bilo kot kolonija Ubangi Chari priključeno Francoski Ekvatorialni Afriki. Po drugi svetovni vojni je kolonija postala čezmorsko ozemlje v okviru Francoske unije. 1958 je država z današnjim imenom dobila avtonomijo kot članica Francoske skupnosti; 13.8.1960 je bila razglašena neodvisnost. 1966 je oblast z državnim udarom prevzel poveljnik J. B. Bokassa. S francosko podporo je uvedel diktaturo, 1972 se je oklical za predsednika in 1977 za cesarja. Zaradi povečanega nasilja je Francija 1977 podprla odstavitev Bokasse med njegovim potovanjem v tujino. 1981 menjava oblasti na pobudo generala Andréja Kolingbe. 1987 ustanovitev stranke Demokratično združenje centralne Afrike (RDC). Od sredine 1990 zahteve opozicije po uvedbi večstrankarskega sistema. Po uvedbi večstrankarskega sistema 1993 je na prvih svobodnih parlamentarnih volitvah septembra 1993 zmagalo nekdanje osvobodilno Gibanje za osvoboditev ljudstva centralne Afrike (MPLC). Za novega predsednika države je bil izvoljen predsednik MPLC, A.-F. Patassé, ki so ga obtoževali nepotizma. Po neuspelem državnem udaru maja 2001 je oktobra 2002 nekdanji načelnik generalštaba François Bozizé začel z uporom, ki je predsednika Patasséja strmoglavil marca 2003. Začasni narodni svet pripravlja novo ustavo, Bozizé pa je obljubil, da bo 1.1.2005 odstopil.

Sorodna gesla: Bangui | Bokassa, Jean Bedel | ekvatorialna Afrika | Francoska Ekvatorialna Afrika | Francoska skupnost | Patassé, Ange-Félix | sapeli | Ubangi Chari


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek