astronomske koordinate, kota, ki določata lego vesoljskega telesa v nekem koordinatnem sistemu. V horizontskem koordinatnem sistemu sta astronomski koordinati višina (h) in azimut (A). V nebesnem ekvatorskem koordinatnem sistemu sta astronomski koordinati rektascenzija (α) in deklinacija (δ), v krajevnem ekvatorskem koordinatnem sistemu pa časovni kot in deklinacija. Deklinacija je lok na deklinacijskem krogu (krogu, ki je pravokoten na nebesni ekvator in gre skozi nebesna pola) od ekvatorja do vesoljskega telesa (pozitivno proti s. polu, negativno proti j. polu). Rektascenzija je lok na nebesnem ekvatorju od pomladne točke (γ) v nasprotni smeri vrtenja zvezdnega neba do deklinacijskega kroga skozi vesoljsko telo; izražena je v urah, minutah in sekundah, pri čemer 360° ustreza 24 uram. Časovni kot je lok na nebesnem ekvatorju od nebesnega meridiana, ki leži v isti ravnini kakor krajevni poldnevnik opazovališča, do deklinacijskega kroga skozi vesoljsko telo, oz. kot med krajevnim poldnevnikom in deklinacijskim krogom skozi vesoljsko telo v smeri vrtenja zvezdnega neba. Zaradi zveze, da je časovni kot enak razliki med krajevnim zvezdnim časom in rektascenzijo, je kljub navideznemu dnevnemu gibanju zvezd rektascenzija zvezde neodvisna od časa in kraja opazovanja in skupaj z deklinacijo določa lego zvezde na nebesni krogli (zvezdni katalogi). V ekliptičnem koordinatnem sistemu določata ekliptika in pomladna točka astronomskih koordinat ekliptično dolžino (λ) in ekliptično širino (β). V galaktičnem koordinatnem sistemu sta z galaktičnim ekvatorjem in smerjo proti galaktičnemu središču določeni astronomski koordinati galaktična dolžina (l) in galaktična širina (b). Galaktični ekvator določa lega s. galaktičnega pola: α = 12 h 49 min. in δ = 27,4°. Ker se zaradi precesije in nutacije s časom spreminjata lega pomladne točke in naklon nebesnega ekvatorja k ekliptiki, je pri astronomskih koordinatah navedeno leto (epoha), na katero se uporabljeni koordinatni sistem nanaša.
Dostopnost