ljudska fronta, koalicija komunistov, socialističnih strank in meščanske levice; v Franciji 1936–38 (L. Blum), v republikanski Španiji 1936–39, v Čilu 1970–73; z ljudsko fronto je bilo do začetka druge svetovne vojne povezano mednarodno mirovno gibanje. Kominterna je politiko ljudske fronte sprva sprejela s pridržki, na 7. kongresu poleti 1935 pa jo je priporočila vsem svojim sekcijam. Po preobratu v sovjetski zunanji politiki (avgusta 1939) se je vrnila k načelom razrednega boja, po nemškem napadu na ZSSR junija 1941 je od komunistov spet zahtevala čim širše povezovanje v boju proti fašizmu, prva povojna leta pa je ljudska fronta izkoriščala za prevzem oblasti komunističnih partij in transmisijo njihove oblasti po uspešnih prevratih (predvsem v v. Evropi). – Vse te spremembe stališč kominterne so se neposredno izražale tudi v dejavnosti slovenskih in jugoslovanskih komunistov pred vojno, med njo in po 1945; ljudska fronta se je v Jugoslaviji 1953 uradno preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva.
Dostopnost