nomokanon [grško], označitev za razl. srednjeveške zbornike cerkvenega prava pravoslavnih Cerkva, v katerih so zbrani zakoni bizantinskega državnocerkvenega prava (nomoi) in pravne razsodbe sinod (canones). Najpomembnejši je bil nomokanon, ki naj bi ga sestavil patriarh Fotij. Vzhodne Cerkve ne poznajo enotnega, splošno zavezujočega nomokanona.