infrardeča spektroskopija (IR-spektroskopija), postopek pri kemijski analizi; temelji na nihanju atomov v molekulah. Ta nihanja absorbirajo sevanje v območju valovnih dolžin med 0,75 in 100 µm. Infrardeča spektroskopija je ena najpogosteje uporabljenih spektroskopskih metod za preučevanje organskih spojin. Za snemanje spektra porabijo malo časa, spektri pa dajejo veliko podatkov. Iz spektrov čistih spojin lahko sklepajo na skupine atomov, funkcionalne skupine in tako največkrat tudi na vrsto kemijske spojine. Infrardeča spektroskopija se uporablja za označevanje in spoznavanje tehničnih izdelkov, npr. zaščitnih plasti, barv, premazov, maščob in izdelkov iz njih, snovi za zaščito rastlin, mineralnih olj, kavčukov, pomožnih snovi za predelavo kavčuka, plastičnih mas.
Dostopnost