gluhonemost (mutosurditas), nezmožnost govorjenja zaradi gluhosti; zdaj pogosto imenovana samo gluhost. Nezaznavanje zvoka onemogoči učenje govorjenja oz. posnemanje zvokov ob sodelovanju ušesa. Otrok, ki ogluši na obe ušesi v obdobju učenja govora (do šestega leta starosti), lahko postane nem, čeprav je že govoril. Večina gluhonemih je do določene mere še sposobna zaznavati zvok. S posebno govorno vzgojo (artikulacijo), uporabo tehničnih slušnih pripomočkov (npr. slušnega aparata), branjem z ustnic govorečega, kretnjami in znaki (npr. znakovni jezik oz. prstna abeceda) se gluhonemi lahko sporazumevajo med seboj in z okolico. Prizadeti obiskujejo posebne ustanove in zavode za poklicno usposabljanje gluhih in gluhonemih.

Sorodna gesla: daktilologija | gluhost | Heinicke, Samuel | nemost | znakovni jezik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek