nikelj (latinsko niccolum), simbol Ni, največkrat dvovalentni kemijski element, vrstno število 28, atomska masa 58,69; srebrno bela, zelo krhka, feromagnetna kovina, zelo odporna proti koroziji; tališče 1453 °C, vrelišče 2732 °C, gostota 8,9 g/cm3, Mohsova trdota 3,8. Obstojen v raztopinah alkalij, neobstojen v raztopinah kislin: klorovodikove, žveplove(VI), dušikove(V) kisline. Lahko ga kujemo, valjamo, vlečemo in varimo. V naravi ga najdemo v magnetnem kršcu, garnieritu, rdečem in belem nikelinu, arzennikljevem kršcu, nikljevem sijajniku, tudi v jedru Zemlje in meteoritih. Nikelj pridobivajo iz mineralov z obogatitvijo do surovega niklja, ki ga čistijo elektrolitsko (elektrolitski nikelj), ali prek nikljevega tetrakarbonila, Ni(CO)4 (karbonilnikelj, čistoča 99,99 %; karbonili). Velik porabnik niklja je jeklarska industrija; nekaj odstotkov niklja bistveno poveča trdoto in žilavost jekla (nikljevo jeklo). Z nikljem bogate zlitine so novo srebro, (alpaka), konstantan, jeklo V2A in monel. Iz nikljevih zlitin so narejene oklepne plošče, strelno orožje, plinske turbine, predilne šobe idr.; čisti nikelj se uporablja za uporabne predmete, novce, kot katalizator pri hidrogeniranju, za pripravo Ni-Cd-baterij. Spojine: nikljev(II) oksid, NiO, siv prašek, netopen v vodi, uporablja se kot katalizator in kot sredstvo za barvanje v industriji stekla in emajlov. Nikeljamonijev sulfat(VI), dvojna sol nikljevega(II) in amonijevega sulfata, in tudi sam nikljev(II) sulfat(VI), NiSO4, in nikljev(II) nitrat, Ni(NO3)2, se uporabljajo za galvansko nikljanje. Nikelj dokažemo z dimetilglioksimom.