Vzhodni Goti (Ostrogoti), eno od plemen vzhodnogermanskih Gotov; v 2. st. v j. Rusiji, s. od Črnega morja, ustanovili svojo prvo državo. Od tam so Vzhodni Goti vedno znova vdirali na ozemlje rimskega cesarstva. 269 so skupaj z Zahodnimi Goti doživeli hud poraz. Stoletje pozneje (375) so jih premagali Huni, po zatonu teh pa so zasedli Panonijo in postali »federati« vzhodnorimskega cesarstva. V 70./80. letih 5. st. so plenili po Balkanu, tako je cesar Zenon 488 njihovega vodjo Teoderika Velikega imenoval za magistra milituma in patriciusa in mu naložil, naj kot državni regent zasede Odoakerjevo mesto. Po odstranitvi Odoakerja (493) je Teoderik v Italiji zasnoval močno državo Vzhodnih Gotov (493–553), vendar pa zaradi ostrega ločevanja Romanov in Germanov ter verskih nasprotij (arianizem proti rimskemu krščanstvu) ni nikoli zrasla v enoten organizem. Po Teoderikovi smrti (526) sta gotsko oblast zrušila vzhodnorimski vojskovodja Belizar (536–539) in Narzes (552–554). Njegovi zadnji nasledniki so bili Vitigis, Totila in Teja.
Dostopnost