• Išči po:
Sejšeli (uradno ime Republic of Seychelles [angleško], Repiblik Sesel [kreolsko], République des Seychelles [francosko], Republika Sejšeli), majhna otoška država v Indijskem oceanu, s. od Madagaskarja; poleg otočja Sejšeli (32 otokov) obsega še sosednje otočje Amiranti ter številne manjše otoke in otočja na J in JZ, mdr. Des Roches, Platte, Coetivy, Providence, Astove, Assumption ter otočja Aldabra, Cosmoledo in Farquhar.

časovni pas srednjeevropski čas + 3 ure
površina 455 km2, S–J 850 km, V–Z 1200 km
prebivalstvo 80.000, 177 preb./km2, letna rast 1,2 %, življenjska doba 72 let
glavno mesto Victoria, 25.000 preb., na severovzhodni obali glavnega otoka Mahé
upravna razdelitev 4 glavne otoške skupine s skupaj več kot 100 otoki (36 naseljenih); 23 okrožij
članstvo v organizacijah OZN (od 1976), Britanska skupnost narodov, AU, AKP
uradni jezik kreolski (od 1981), angleški in francoski
denarna enota rupi (oznaka SCR)


Naravne razmere
Sejšeli ležijo več kot 1000 km v. od afriške celine in so sestavljeni iz več kot 100 otokov in atolov. Sejšeli v ožjem pomenu (234 km2) so hriboviti, deloma s koralnimi grebeni obdani granitni otoki (na Mahéju visoki do 905 m), drugi otoki pa so iz koralnega apnenca in zaradi pomanjkanja vode večinoma neposeljeni. Podnebje je tropsko oceansko z majhnimi temperaturnimi nihanji; dežuje predvsem ob sz. monsunu (november–april). Od nekdanjega gostega tropskega gozda je ostalo samo še nekaj zaplat na nekaterih vrhovih, dele obale prekriva mangrovska goščava. Na Mahéju in majhnem sosednjem otoku Ste. Anne sta narodna parka.

Prebivalstvo
Prebivalci otokov so večinoma kreoli, potomci afriških sužnjev in evropskih priseljencev; poleg njih so še indijska in kitajska manjšina ter nekaj Malgašov in Evropejcev. Tretjina vseh prebivalcev živi v edinem mestu na otočju, Victoria. 90 % prebivalcev je katoličanov, 8 % anglikancev. Ok. 40 % prebivalcev je nepismenih.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1979 so Sejšeli predsedniška republika v okviru Britanske skupnosti narodov. Vodja države in vlade je za pet let neposredno izvoljen predsednik republike. Enodomna narodna skupščina je sestavljena iz 33 za pet let voljenih poslancev. 1993 so uvedli večstrankarski sistem. Pravosodje je urejeno po britanskem zgledu.

Gospodarstvo
Najpomembnejša gospodarska dejavnost in vir deviz je turizem, ki se je razmahnil po odprtju mednarodnega letališča na Mahéju (1971). V kmetijstvu je zaposlenih 20 % ljudi; prevladujejo plantaže kokosovih palm (za pridelovanje kopre); za izvoz pridelujejo še cimet, vanilijo in čaj, za lastno prehrano pa tropske gomoljnice in povrtnino, vendar morajo del hrane (predvsem riž) uvažati. Na bogatih ribolovnih območjih lovijo večinoma tuji ribiči. Ponekod pridobivajo gvano. Industrija je večinoma živilska.
Mahé je z letalskimi in ladijskimi progami povezan z drugimi otoki.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 542 mln. USD, 6780 USD na prebivalca
delež po panogah (1999) kmetijstvo 3 %, industrija 26 %, storitvene dejavnosti 71 %
uvoz (2001) 360,2 mln. USD
izvoz (2001) 182,6 mln. USD
zadolženost v tujini (1999, ocena) 240 mln. USD


Zgodovina
Otočje so v začetku 16. st. odkrili Portugalci, 1743 je prišlo pod Francijo in 1814 pod Veliko Britanijo; od 1903 kronska kolonija. 1975 so Sejšeli dobili notranjo avtonomijo, 26.6.1976 pa so postali samostojni. Prvega predsednika države, J. R. M. Manchama, voditelja Sejšelske demokratske stranke (SDP), so 1977 strmoglavili. Za novega predsednika države in vlade ter vrhovnega poveljnika oboroženih sil je bil imenovan F. A. René iz Sejšelske ljudske napredne fronte (SPPF). SPPF je bil 1979–93 edina dovoljena politična stranka in se je obdržal na oblasti kljub več poskusom državnega udara. Po uvedbi večstrankarskega sistema (1993) je zmagal tudi na parlamentarnih volitvah in naslednjih volitvah 2004. Aprila 2004 je predsednik postal dotedanji podpredsednik James Alix Michel, René pa je ostal predsednik SPPF.

Sorodna gesla: Afrika | Aldabra | Amiranti | Assumption | Astove | Britansko ozemlje v Indijskem oceanu | Farquhar | Mahé | René, France Albert | sejšelska palma | Victoria


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek