uši (Phthiraptera), živalske uši, red žuželk, majhni krvosesi zajedavci. Nekrilato telo sploščeno in poraslo z dlako; oprijemalne noge opremljene z močnim krempljem. Delimo jih na 1. tekute in 2. prave uši (Anoplura), ki se prehranjujejo s krvjo sesalcev. Obustni deli so bodalo s sesalom. Jajčeca (gnide) prilepijo posamezno na dlake. Imajo razvoj z nepopolno preobrazbo. Posamezne vrste so prilagojene na določene gostitelje, npr. prašičja uš. Zajedavci na človeku so osramna uš (Phthirius pubis), bela uš (Pediculus humanus) in naglavna uš (Pediculus humanus capitis). Življenjska doba teh zajedavcev je sedem tednov. Spolno dozorijo po štirih tednih. Samička odloži do 300 jajčec. Izredno nevarne so bele uši kot prenašalci hudih bolezni, mdr. pegastega tifusa, povratne mrzlice in petdnevne mrzlice.

Sorodna gesla: gnide | krvosesi | tekuti | žuželke


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek