letalski posnetek (aerofotoposnetek), iz letala posneta fotografija zemeljskega površja. Pri navpičnih letalskih posnetkih je optična os kamere navpična, pri strmih letalskih posnetkih odstopa za nekaj stopinj od navpičnice; večinoma jih uporabljajo pri geodetski izmeri (fotogrametrija). Poševni letalski posnetki se uporabljajo za nazorno predstavitev površja. Za potrebe geodetske izmere snemajo iz letala po pasovih, tako da se slike v seriji prekrivajo za 60 %, s slikami v sosednjem pasu pa za ok. 30 %. Tako jih lahko s stereoskopom opazujejo in interpretirajo kot pomanjšane tridimenzionalne modele površja (kartiranje). Fotoplani so iz razpačenih letalskih posnetkov sestavljene, zemljevidom podobne fotografije večjih območij, na fotokartah pa so še pravokotna koordinatna mreža in označeni objekti. Aerokamere so večinoma velikoformatne kamere s formatom negativa 18 cm × 18 cm ali 23 cm × 23 cm. Avtomatske aerokamere za snemanje po pasovih imajo ustrezno široke zvitke filma in jih z normalnimi ali širokokotnimi objektivi uporabljajo za snemanje serij. Na letalskih posnetkih so številne podrobnosti, ki jih lahko dobimo šele s strokovno fotointerpretacijo. Pri znanstveni fotointerpretaciji in ekološkem vrednotenju se pogosto uporablja postopek neprave barvne fotografije. V širšem pomenu lahko k letalskim posnetkom prištevamo tudi satelitske slike.
Dostopnost