membrana [latinsko], 1. fiziologija:1) tanka mejna opna, npr. bobnič (uho). 2) tanka plast tkiva z določeno prepustnostjo (osmoza). 3) hialina membrana, nestrukturirane plasti z beljakovinami in razl. ogljikovimi hidrati v bronhiolih in pljučnih mešičkih novorojenčkov (posebej nedonošenčkov), povzročijo lahko zadušitev. 4) elementarna membrana (biološka membrana), plazemska mrenica živalskih in rastlinskih celic in njihovih organelov. Debelina elementarne membrane je 4–10 nm, je enotne zgradbe (unit membrane): notranji dvojni fosfolipidni sloj je na obeh straneh obdan z delno vgreznjenimi beljakovinskimi molekulami. Beljakovine so v predelu membrane zelo gibljive in lahko segajo skozi vso membrano (model tekočega mozaika). Elementarne membrane so selektivno prepustne, tj. prepuščajo le določene snovi (delno z aktivnim prenosom): ta lastnost omogoča ločevanje kemično različnih snovi, ki so v celicah, organelih in zunajceličnih prostorih. Celična jedra, mitohondriji in kloroplasti so obdani z dvojno membrano.
Sorodna gesla: akcijski potencial | aktivni prenos | bazilarna membrana | biološka membrana | celica | kloroplasti | mikrovili | mitohondriji | organeli | osmoza | pelikula | uho2. tehnika:tanka, na robovih pritrjena ploščica ali folija, izdelana iz elastičnih kovin ali umetnih snovi. Če je vpeta v zaprto ohišje, se pri razliki tlakov na eni in drugi strani upogne. Uporablja se za pretvorbo tlačnih sprememb v druge oblike signalov (in nasprotno); npr. pri mikrofonu sprememba zvočnega tlaka povzroči nihanje membrane, ki ga generator napetosti pretvori v električni signal; pri zvočniku tuljavica premika membrano, ki spreminja zvočni tlak; namesto bata pri membranski črpalki.
Dostopnost