gibanje za državljanske pravice, gibanje v ZDA, ki si prizadeva za enakopravnost rasnih, etničnih, verskih in drugih manjšin. Po predhodnikih v 19. st. (abolicionizem) se je izoblikovalo kot reakcija na rasizem, posebej na linčanja (Ku Klux Klan), 1910 prva zveza med afroameriškimi intelektualci in belimi liberalci. Nacionalno združenje za napredek črncev (NAACP) se je zavzemalo za enakopravnost črnih Američanov. 1954 je bilo rasno ločevanje v šolah razglašeno za protiustavno. Po pohodu na Washington (28.8.1963) je gibanje za državljanske pravice pod vodstvom Študentskega nenasilnega usklajevalnega odbora (SNCC) postalo pomembnejše. Demonstracijam v Alabami spomladi 1965 je avgusta 1965 sledila zakonodaja predsednika L. B. Johnsona o državljanskih pravicah. Vstaji v Harlemu in Los Angelesu sta opozorili na militantno črnsko gibanje z revolucionarnimi cilji (Črni panterji, Črna sila). Gibanje za državljanske pravice je začelo razpadati na več skupin. Ta proces se je še pospešil z umorom M. L. Kinga. Mnoga uspešna prizadevanja za enake možnosti na trgu delovne sile in v izobraževanju so bila z restriktivno socialno politiko v 80. letih zopet izničena.
Dostopnost