kultura glavničaste lončenine, kultura iz neolitika in bronaste dobe, razširjena od srednje Rusije do s. Finske in od z. Sibirije do reke Visle (4. tl. do sredine 2. tl. pr. n. š.); imenovana po keramiki, okrašeni z glavniku podobnim orodjem (žigi, žlebiči), kot pustilo je imela primešan azbest. Gospodarstvo kulture glavničaste lončenine je temeljilo na lovu in ribolovu. Znana selišča in grobišča. Značilne koščene harpune, razl. kamnito orodje, antropomorfna in zoomorfna kamnita plastika in v obmorskem predelu s. Rusije tudi skalne risbe. Kot prometno sredstvo so uporabljali sani, drsalke in smuči. Razširjenost glavničaste keramike se ujema z območjem ugrofinske plemenske družine.
Dostopnost