otroška risba, risana ali slikana otroška dela, praviloma nastala brez pomoči odraslih. Majhni otroci začenjajo s čečkanjem, šele med drugim in tretjim letom starosti pa dobi čečkanje organizirano podobo. Še pred četrtim letom se pojavijo črke in okrašene figure. V šestem letu starosti postane upodobitev bolj realistična, seveda brez prostorske globine. Barve so uporabljene linearno, pogosto pa so ploskve zelo barvite. »Umetniška nadarjenost« ni nikakršna posebnost. Med puberteto sledi prelom. Razlike v upodabljanju med posameznimi narodnostmi ali rasami so komaj opazne. Sodobna umetnost je črpala veliko spodbud prav iz te naivne ustvarjalnosti. Raziskave so pokazale, da obstajajo vzporednice med otroškimi risbami, umetnostjo duševnih bolnikov in umetniško ustvarjalnostjo naravnih ljudstev.