Termania - Veliki splošni leksikon

olimpijske igre, od 776 pr. n. š. do prepovedi cesarja Teodozija I. Velikega. 394 n. š. so Grki vsaka štiri leta na ta način slavili Zevsa v Olimpiji. Izvor sega vse do mikenskih praznikov v čast rodovitnosti (1600–1100 pr. n. š.). Do 724 pr. n. š. so tekmovali le v teku na en stadij (192,27 m); pozneje se je število športov razširilo na 18. Obsegale so: teke na 2 (diaulos) in 24 stadijev (dolihos), tek z orožjem, peteroboj (pentatlon), rokoborbo, pankration, boj s pestmi, tekmovanje z vozmi in jahanje. Od 300 pr. n. š., s koncem poganstva in padcem mestnih državic, je bilo tudi konec olimpijskih iger.
Proti koncu 19. st. je P. de Coubertin obnovil olimpijske igre; 1894 je bil v Parizu ustanovljen Mednarodni olimpijski komite; 1896 so bile v Atenah prve olimpijske igre moderne dobe; od tedaj (razen med vojnami) prirejajo igre vsaka štiri leta, v razl. državah; od 1924 so tudi zimske olimpijske igre; tudi te potekajo vsaka štiri leta.

Prizorišča olimpijskih iger
poletne igre (I.–XXVIX.)

Atene	1896
Pariz	1900
St. Louis	1904
London	1908
Stockholm	1912
Berlin	1916 (odpadle)
Antwerpen	1920
Pariz	1924
Amsterdam	1928
Los Angeles	1932
Berlin	1936
Helsinki	1940 (odpadle)
London	1944 (odpadle)
London	1948
Helsinki	1952
Melbourne	1956
Rim	1960
Tokio	1964
Ciudad de México	1968
München	1972
Montréal	1976
Moskva	1980
Los Angeles	1984
Seul	1988
Barcelona	1992
Atlanta	1996
Sydney	2000
Atene	2004
Peking	2008

zimske igre (I.–XXI.)

Chamonix	1924
St. Moritz	1928
Lake Placid	1932
Garmisch-Partenkirchen	1936 (odpadle)
Garmisch-Partenkirchen	1940 (odpadle)
Cortina d'Ampezzo	1944 (odpadle)
St. Moritz	1948
Oslo	1952
Cortina d'Ampezzo	1956
Squaw Valley	1960
Innsbruck	1964
Grenoble	1968
Sapporo	1972
Innsbruck	1976
Lake Placid	1980
Sarajevo	1984
Calgary	1988
Albertville	1992
Lillehammer	1994
Nagano	1998
Salt Lake City	2002
Torino	2006
Vancouver	2010

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek