protoplazma [grško], brezbarvna sluzasta »prasnov«, ki jo imajo vse žive celice. Sestavlja jo 60–90 % vode, anorganske soli in visokomolekularne organske molekule, predvsem pa beljakovine (ok. 50 % suhe snovi), ogljikovi hidrati, maščobe in nukleinske kisline. Njena specifična teža je 1,05–1,09 kg/dm3, viskoznost pa je lahko zelo razl., odvisna je od vrste. Beljakovine so v obliki koloidov in lahko (reverzibilno oz. v obe smeri) prehajajo iz gela v sol.
Molekule v protoplazmi so urejene v funkcionalno specifične, pogosto tudi morfološko diferencirane strukture: nitaste, mrežaste, ploščate. Protoplazma vsebuje jedro, jedro pa obdaja citoplazma (hialoplazma, karioplazma). Protoplazmo je poimenoval češki fiziolog J. Purkyně.

Sorodna gesla: beljakovine | celica | citoplazma | hialoplazma | karioplazma | koloidi | nukleinske kisline | ogljikovi hidrati | plazma | prasluz | praživali | Purkyně, Jan


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek