Derrida [deridá], Jacques, francoski filozof in esejist, *15.7.1930 El Biar (Alžirija), †8.10.2004 Pariz; nadaljeval filozofski koncept strukturalizma, toda tako, da je v razliki videl proces – samorazumevanje in osmišljanje pojmov je produkcija razlik, diseminacija. Celotna filozofija Zahoda, od Platonove in Heglove do Saussurove in Husserlove kljub temu poskuša fiksirati to sled (trace), nenehno drsečo razliko; za tovrstno obliko nasprotij je Derrida iznašel svoj termin, razlîka (le différance). Zato je filozofija vedno obremenjena z logocentričnim diskurzom (logocentrizem), ki se v najbolj neposredni obliki kaže kot primat pisave nad glasom, četudi je resnica, kot nenazadnje ugotavlja novo jezikoslovje, na strani glasu. Derrida je razvil svojevrsten interpretacijski postopek (dekonstrukcija); vsa njegova besedila so aludativna in polna besednih iger, nosilni pojmi njegove teorije so pogosto njegovi lastni neologizmi (npr. gramatologija); te so skupaj z metodo v 80. letih prevzele domala vse družboslovne vede, posebno literarna veda.
Dela: Glas in fenomen (La Voix et le Phénomène, 1967; sl. 1988), O gramatologiji (De la grammatologie, 1967; sl. 1998), Diseminacija (Le dissémination, 1972), Razglednica (La carte postale, 1980). V slovenščini še Izbrani spisi (1995), Ogenj in pepel (2001), Izbrani spisi o religiji (2003).