vinska trta (Vitis vinifera), z oblikami in sortami bogata vrsta iz družine vinikovk. Divja vinska trta (Vitis sylvestris) uspeva v naravi od J srednje Evrope do jz. Azije; ovijalka z jagodami v velikosti graha, v nasprotju s kulturnimi oblikami je dvodomna. Evropske kulturne oblike izvirajo večinoma iz azijske podvrste caucasica; gojijo jih predvsem v Sredozemlju, na Balkanskem polotoku, pa tudi v j. Afriki, ZDA (na V ZDA gojijo druge divje vrste istega rodu). Plodove vinske trte so uporabljali že v kameni dobi za sadje; pridobivanje vina z vrenjem so poznali šele Rimljani, v Egiptu in Siriji so grozdje gojili že v 4. tl. pr. n. š. (rozine). Vinsko trto ogrožajo rastlinski in živalski organizmi. 1. Rastlinske bolezni: zlasti glive kot povzročiteljice peronospore vinske trte, rdečega listnega ožiga, pepelovke vinske trte, črne pegavosti vinske trte in gnilobe grozdnih pecljev; 2. živalski škodljivci: trtna uš, pršica, ki povzroča kodravost vinske trte (Phyllocoptes vitis), pršice prelke, gosenice razl. zavijačev. Zatiranje: preprečevalno z gojitvenimi ukrepi, kot je npr. strokovno odstranjevanje odvečnih mladic, skromno gnojenje z dušičnimi gnojili, saditev odpornih sort; usmerjeno z uporabo kemijskih ali biotičnih zatiralnih ukrepov, npr. s feromoni.
Dostopnost