Donava (nemško Donau, slovaško-ukrajinsko Dunaj [dúnaj], madžarsko Duna [dúno], hrvaško-srbsko-bolgarsko Dunav [dúnav-], romunsko Dunărea [dúnarea]), druga najdaljša reka v Evropi, povezava med srednjo in jugovzhodno Evropo, 2858 km, porečje ok. 817.000 km2. Nastane z združitvijo rek Breg (njen izvir je dejanski izvir Donave) in Brigach v vzhodnem Schwarzwaldu. Teče skozi Švabsko Juro, po s. robu alpskega predgorja, v Avstriji skozi Wachau in Dunajsko kotlino, od Bratislave do Esztergoma po njej poteka meja med Slovaško in Madžarsko, proti J zavije skozi madžarsko nižino, teče med Hrvaško in Srbijo in se pri Džerdapu prebije skozi Karpate. Nato teče po j. robu Vlaške kot mejna reka med Romunijo in Bolgarijo, mimo Dobrudže do Črnega morja (delta 4300 km2). Najpomembnejši pritoki: Inn, Drava, Tisa, Sava, Prut. S prekopom Majna–Donava je povezana z Renom. Plovba po Donavi je za gospodarstvo podonavskih držav izjemno pomembna. Do Budimpešte lahko plovejo ladje do 3500 t; ker reka pozimi zmrzuje, je plovba možna le 200–250 dni v letu.
Zgodovina: 1856 je bila Donava razglašena za mednarodno reko. Za ureditev plovbe je bila ustanovljena mednarodna komisija, delovala je do 1940. 1948 so podonavske socialistične države ustanovile novo komisijo, a je Velika Britanija, Francija in ZDA niso priznale. Njen sedež je bil po 1949 v Budimpešti. 1949 je k tem podonavskim državam pristopila še Avstrija.
Dostopnost