glagol (verbum), besedna vrsta za označevanje dejanj (priti, vreči), občutij (ljubiti, sovražiti), stanj (spati, zeleneti) ipd.; v večini indoevropskih jezikov se spreminja glede na čas, naklon, način, število, glagolski vid, vrsto glagolskega dejanja in osebo (spreganje); v stavku ima praviloma vlogo povedka (npr. Peter piše pismo.), v nedoločniški obliki lahko nastopa celo kot osebek (npr. Molčati ni dobro.). V odvisnostni slovnici je glagol središče stavčne zgradbe.