saje, drobnozrnat prah grafita in primesi nezgorelih ogljikovodikov. Nastanejo pri nepopolnem zgorevanju ali termičnem cepljenju snovi, ki vsebujejo ogljikovodike (dim). Posamezni delci imajo v premeru približno od 1 nanometer do 1 mikrometer. Dobro gorijo in imajo visoko kurilno vrednost (30.000 kJ/kg). Saje iz kurišč se nalagajo na stene dimnikov in se lahko vžgejo. Saje predstavljajo velik delež v izpušnih plinih dizelskih motorjev, posebej med pospeševanjem oz. veliko obremenitvijo motorja. Saje se uporabljajo kot pigment za izdelavo črnil in tiskarskih barvil, za obarvanje lakov, umetnih snovi (npr. gramofonskih plošč) in umetnih vlaken, v elektrotehniki za izdelavo suhih baterij, oglenih krtačk za elektromotorje, grafitnih elektrod za obločne svetilke in peči ter elektrod za metalurške in kemične procese. Kot polnilo, barvilo in za zmanjšanje obrabe jih dodajajo v avtomobilske plašče (pribl. 30 %) in drugo gumo. Tehnično pomembne so: smolne saje (iz smolnatega lesa), oljne saje (iz olja), kostne saje (iz živalskih kosti), naftalenske saje (iz naftalena C10H8), antracenske saje (iz antracena C14H10) in acetilenske saje (iz acetilena oz. etina C2H2). Kanalske saje industrijsko pridobivajo s hlajenjem plinov (ob vodno hlajeni kovinski plošči), ki nastajajo pri nepopolnem gorenju razl. ogljikovodikov.